Strah

Večkrat,

takrat, ko se začasno

ali za zmeraj

od mene odmikajo

ljubljeni ljudje

ali samo mislim, da bodo odšli,

potem pa ne,

me ponoči

zbuja lastna koža.

Oklepa, srhi,

ne dovoli mi premikanja.

Na njej so komajda vidne špranje.

Z dihanjem se odpirajo in zapirajo

kot lačna usteca.

Spominjajo se davnega,

dolgega nedotika.

Fear

Often,

when my loved ones

briefly

or forever

drift away from me,

or I only imagine they will,

but then they don't,

my own skin

wakes me in the night.

It clings, itches,

refuses to let me move.

The barely visible cracks

breath open and shut,

like tiny, hungry mouths.

They remind me of a long,

distant absence of touch.

(Translated from the Slovenian by Martha Kosir)

Previous
Previous

Nevidnost / Invisibility

Next
Next

Rada bi ti povedala / I Would Like to Tell You